Zdravljenje parodontitisa

Pri profesionalnem čiščenju zob zobozdravnik ali ustni higienik sistematično očisti vse zobne površine. Pri parodontitisu je še posebej pomembno očistiti in zgladiti površine korenin pod dlesenskim robom, ki so jih naselile bakterije.

Poleg tega se odstrani vse, kar bi lahko oteževalo dobro ustno higieno doma. To vključuje obloge zobnega kamna nad dlesenskim robom ter štrleče robove kron ali zalivk.

Prvo profesionalno čiščenje zob je redko mogoče opraviti v enem obisku. Pri pacientih z napredovalim parodontitisom se za čiščenje zob načrtuje več obiskov.

Optimalne redne ustne higiene doma ni vedno lahko izvajati. Velik izziv je na primer čiščenje medzobnih prostorov. Za te prostore obstajajo posebni pripomočki za ustno higieno, imenovani medzobne ščetke. Izberejo se posamično za vsako situacijo v ustih, zobozdravnik ali ustni higienik pa pacienta pouči o njihovi pravilni uporabi.

Med zdravljenjem dlesni se pacienti naučijo tehnike ustne higiene, prilagojene njihovi situaciji. Dosledno izvajanje optimalne ustne higiene doma je odločilno za uspeh zdravljenja.

Več informacij o navodilih za ustno higieno najdete na www.oralhygiene-instruction.com.

En do dva meseca po profesionalnem čiščenju zob se preveri izid. Pri tej ponovni oceni zobozdravnik preveri tudi, ali si pacienti z ustno higieno doma znajo dobro očistiti zobe.

Če se doma izvaja dobra ustna higiena, je mogoče pričakovati izrazito zmanjšanje gingivitisa in umik dlesni. Tudi če so površine korenin razgaljene, se v idealnem primeru izmeri manj preostalih dlesenskih žepov z globino sondiranja več kot 3 mm. V teh primerih je mogoče zdravljenje dlesni zaključiti, doseženo stanje pa ohranjati z rednimi obiski pri ustnem higieniku.

Če so po prvem profesionalnem čiščenju zob še vedno prisotni preostali dlesenski žepi, globlji od 5 mm, je mogoče obloge zobnega kamna, ki pogosto ostanejo, bolje odstraniti s kirurškim zdravljenjem. Poleg tega je mogoče popraviti obliko dlesni, v nekaterih primerih pa lahko celo poskusimo z uporabo tako imenovanega biomateriala ponovno zgraditi izgubljeno tkivo (vodena tkivna regeneracija).

Zahtevnejša zdravljenja dlesni pogosto trajajo več kot eno leto. Prizadeti pacienti morajo razumeti potek tega zdravljenja in kaj je mogoče doseči. Dobro sodelovanje pacienta z dobro ustno higieno doma, opustitvijo kajenja ali spremembo prehrane je nujno.

Po zdravljenju dlesni je dolgoročni uspeh za več let mogoče zagotoviti le, če pacienti vsak dan izvajajo optimalno ustno higieno doma in tako preprečujejo, da bi se njihove dlesni zaradi novih bakterijskih oblog ponovno vnele.

Za optimalen dolgoročni uspeh je pomembno tudi, da se nadaljuje stalna strokovna oskrba pri ustnem higieniku, da je mogoče morebitne ponovne težave pravočasno odkriti in odpraviti.

Presledki med temi obiski pri ustnem higieniku so običajno tri, štiri ali šest mesecev. Pogostost je odvisna od kakovosti ustne higiene, obsega vnetja dlesni in prisotnosti tako imenovanih preostalih dlesenskih žepov.

Med profesionalnim čiščenjem zob pacienti bolečino doživljajo zelo različno. Na splošno je vneta dlesen bolj občutljiva kot zdrava. Pomembno je vedeti, da je mogoče celotno zdravljenje dlesni izvesti v lokalni anesteziji.

Drug neželeni učinek zdravljenja dlesni je umik dlesenskih robov po profesionalnem čiščenju zob. Ta umik praviloma vodi do nastanka odprtih prostorov med zobmi in večje občutljivosti površin zobnih korenin za mraz ali kisla živila. Ta povečana občutljivost običajno po nekaj mesecih spet izgine.

Zobozdravniki so med študijem dentalne medicine opravili teoretično in praktično usposabljanje ter preverjanje znanja o odkrivanju in zdravljenju parodontitisa. S tem usposabljanjem lahko sami zdravijo primere, ki niso prehudi. Na tečajih izpopolnjevanja in drugih dogodkih, ki jih ponujajo univerze, nacionalna parodontološka združenja in druge ustanove, je mogoče to osnovno znanje poglobiti.

Zdravljenje zahtevnih primerov – zlasti hitro napredujočih parodontalnih bolezni pri mladostnikih in odraslih – zahteva posebno znanje in infrastrukturo, ki zagotavlja celovito dolgoročno parodontalno oskrbo. Družinski zobozdravnik lahko takšne paciente napoti k specialistu parodontologu.