Kaj je parodontitis?

Zobna krona je prekrita s sklenino. Pod njo je dentin, pod tem pa zobni živec (zobna pulpa). Natančneje, pulpa je sestavljena iz živca, krvnih žil in veziva. Medtem ko sklenina nima živcev in zato ni občutljiva, ima dentin pod njo živčna vlakna. Zato je tudi površina korenine občutljiva na bolečino.

Dentin je glavni sestavni del korenine. Korenino prekriva tudi trda plast, imenovana cement. Zob je v čeljustni kosti pritrjen vzdolž celotne površine korenine s pritrdilnimi vlakni (pozobnico). Ta vlakna so zasidrana v koreninskem cementu in tudi v čeljustni kosti.

Zobna korenina je daljša od krone. Zlasti podočniki v zgornji čeljusti imajo običajno zelo dolge korenine.

Natančneje, gingiva je zunanji rob tkiva, ki drži zobe v kosti. Gingiva je sestavljena iz tanke zunanje plasti (epitelija) in nekoliko debelejše vlaknaste plasti pod njo (veziva). Ta vlaknasta plast poleg številnih vezivnih vlaken vsebuje le malo krvnih žil. Zato so zdrave dlesni svetlo rožnate.

Vnetje ob dlesenskem robu (gingivitis) obarva dlesni rdeče do temno rdeče, ker so krvne žile v tamkajšnjem vezivu zaradi vnetja razširjene.

Ob optimalni ustni higieni doma se bakterijske obloge redno odstranjujejo in dlesni si lahko v nekaj dneh opomorejo.

Gingivitis ni redko vnetje. Vsak človek ima v ustih v življenju več takih mest. So pa znak, da ta mesta niso bila pravilno očiščena. Taka mesta pomenijo tudi tveganje za razvoj parodontitisa.

Med nosečnostjo je zaradi hormonskih sprememb nagnjenost k gingivitisu večja. Nosečnice naj bodo še posebej pozorne na dobro ustno higieno in naj med nosečnostjo obiščejo zobozdravnika.

Izraz „parodoncij“ se uporablja za vse sestavne dele, ki držijo zob v čeljustni kosti. Obsega dlesen (gingivo), čeljustno kost, ki drži zob, pritrdilna vlakna in pritrdilno strukturo na površini korenine, imenovano cement.

Parodoncij zagotavlja, da so zobje trdno pritrjeni v čeljustni kosti. Pritrdilna vlakna dajejo zobem veliko funkcionalno trdnost tudi pri velikih žvečnih silah.

Pri zdravem zobu parodoncij obdaja celotno korenino. Šele pri vnetni bolezni pritrdilnega aparata (parodontitisu) pride do izgube kosti v čeljustni kosti.

Zaradi vnetja dlesenskega roba (gingivitisa) lahko pride do izgube pritrdilnih vlaken in čeljustne kosti. Namesto zdravih vlaken ob zobu nastane tako imenovani dlesenski žep. Površina korenine na tem mestu je prekrita z bakterijskim filmom (zobnimi oblogami in zobnim kamnom).

Izguba pritrdilnih vlaken in čeljustne kosti lahko povzroči majanje zob. Če bolezen ostane neodkrita in se ne zdravi, se izguba tkiva lahko nadaljuje, dokler zob ni več mogoče uporabljati za žvečenje in jih je treba izpuliti (ekstrahirati).

Približno 40 odstotkov ljudi ima parodontitis. Ocenjuje se, da je danes pri odraslih približno 70 % izgube zob posledica parodontitisa.